Posvet o plačilni nedisciplini

Inštitut dr. Jožeta Pučnika je 11. julija 2008 v sodelovanju z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije pripravil posvet o plačilni nedisciplini na katerem je sodelovalo 10 predstavnikov slovenskega gospodarstva in države ter relevantnih združenj. Na posvetu je svoja stališča predstavil tudi Leif Hallberg, predstavnik švedskega podjetja Intrum Justitia, ki je eno največjih v Evropi, ki se ukvarja s problemom terjatev in plačilne nediscipline.

Posvet je potekal v dveh delih: v dopoldanskem delu so svoje videnje plačilne nediscipline predstavili minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak, Leif Hallberg iz Intrum Justitie, Miroslav Klun, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Tomaž Toplak, predsednik SME Union Slovenije.

Minister Vizjak je opredelil plačilno nedisciplino kot izrazito interdisciplinaren problem. Kot ključni faktor uspešnega reševanja tega problema je izpostavil obvladovanje tveganja z orodji kot je vpogled v bonitetno poročilo, odkup terjatev ali upravljanje pobotanja večstranskih terjatev.

Leif Hallberg je predstavil problem plačilne nediscipline v Evropski Uniji. Zavzel je stališče, da lahko plačilna nedisciplina resno ogrozi gospodarsko uspešnost Evropske Unije, še posebej v času, ko se srečuje z naraščajočo inflacijo in grožnjo gospodarske krize. Predstavil je pregled plačilne nediscipline po Evropi, ki je pokazala, da je ta največja v južnem delu (Portugalska, Italija) in najmanjša na severu Evrope (Finska, Švedska). Splošni vzroke za plačilno nedisciplino lahko v eni tretjini primerov pripišemo ekonomskim spremembam in v dveh tretjinah praksi in navadam, ki veljajo v specifičnem ekonomskem in družbenem okolju. Kot rešitev je med drugim predlagal izboljšanje kreditne politike, boljše informiranje o bonitetnih zmožnostih podjetij, preverjanje teh zmožnosti in plačevanje zamudnih obresti.

Miroslav Klun je poudaril, da so prizadeti akterji predvsem mala in srednja podjetja. Obrtno-podjetniška zbornica je zato izvedla anketo med svojimi člani, na podlagi katere lahko ugotovimo, da je ta problem na 2. mestu. Kljub državnim ukrepom in zakonskim rešitvam težava ostaja, saj se zdi da so ti ukrepi v praksi neuspešni. Tudi on je kot enega pomembnejših ukrepov predlagal učinkovitejšo informatizacijo.

Tomaž Toplak je predlagal sodelovanje gospodarskih združenj: Obrtno-podjetniške zbornice, Gospodarske zbornice in SME Union, kar bi po njegovem mnenju lahko pripomoglo k učinkovitejšemu iskanju rešitev.

V popoldanskem delu je sledila okrogla miza, ki je bila namenjena iskanju odgovorov na vprašanje kako izboljšati plačilno nedisciplino. Pod vodstvom Petra Frankla, odgovornega urednika in novinarja časopisa Finance se je razvila živahna razprava. V okrogli mizi so sodelovali dr. Mihael Brejc kot predsednik sveta Inštitituta dr. Jožeta Pučnika, Blaž Šaloven, predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, Leon Petrevčič, predstavnik Ministrstva za pravosodje, Dimitrij Kovačič, poslanec Državnega zbora RS, Alenka Avberšek, predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije, Pavel Sedovnik, predstavnik Obrtne zbornice Slovenije in Natalija Zupan kot predstavnica SME Union.

Moderator Peter Frankl je sodelujoče povabil k razpravo o prihodnosti, o tem ali se bomo prihodnosti še ukvarjali s plačilno nedisciplino. V splošnem so razpravljavci ugotavljali, da obstaja velika razlika med teorijo in prakso, da so nekateri ukrepi zakonsko že sprejeti, vendar se še ne izvajajo. Bila so podana mnenja o potrebi po hitrem in učinkovitem informiranju o likvidnostnem stanju podjetij, o hitrejših postopkih na sodiščih, o zajezitvi kriminalnih dejanj v zvezi s plačilno nedisciplino, o problemu javnih naročil, saj je država pogosto največji dolžnik ter tudi o plačilni nedisciplini državljanov, kjer se problemi plačilne nediscipline dejansko začnejo.

Razpravo, ki so se ji z vprašanji in mnenji pridružili tudi nekateri podjetniki iz občinstva, so zaključili Leif Hallberg, Peter Frankl in dr. Mihael Brejc. Leif Hallberg je poudaril, da so glavne žrtve plačilne nediscipline v Evropi majhna podjetja, čezmejno trgovanje in pa posledično gospodarska rast Evropske Unije. Zgledujemo se lahko po Skandinavskem modelu, ki ga označujejo strogi zakoni, hitri in transparentni postopki, zamudne obresti ter profesionalne službe za upravljanje terjatev. Peter Frankl in dr. Mihael Brejc sta ostala vsak na svoji strani: prvi je bil glede prihodnosti pesimističen, drugi optimističen. Vsekakor pa so si bili vsi edini, da so takšni posveti in razprave še kako potrebni, če želimo, da plačilna nedisciplina ne bo več med prvimi ovirami za uspešno gospodarstvo.